| |
 |
| |
 |
| |
srce, ki gnije
jabolko, ki krvavi
sreča umolkne
|
| |
Vdih in izdih
Prva in zadnja misel
Srce, ki bije za dva
|
|
| |
| |
 |
| |
| |
| |
| |
| |
V letu, ko proslavljamo tako pomembne jubileje, želimo
s pričujočo razstavo obuditi spomin na pomembne dogodke
preteklosti in prikazati ustvarjalno delo mladih
nekoč in danes. Razstava je razdeljena na tri dele-v
prvem je skromen prikaz mladinski delovnih akcij in
udeležba
mladine iz Posavja pri tem delu; v drugem razstavljamo
skice, risbe in grafike slikarja Franja Stiplovška,
ki so nastale na mladinski progi Šamac-Sarajevo;
v tretjem pa likovna dela študenta-bodočega slikarja
Alojza Konca.
Tako kot v času NOB je bila mladina prva,
ki je s prostovoljnim delom prispevala ogromen delež
pri obnovi in izgradnji porušene države. Mladina je
razumela, da
ne gradi samo posameznega objekta, temveč gradi novo družbo.
V obdobju od 1946
do 1952 je mladina sodelovala pri izgradnji 70 najvažnejših
objektov. V eno in dvomesečnih izmenah je sodelovalo preko milijon mladink in
mladincev, ki so prispevali prek 60 milijonov delovnih dni. Ta oblika dela je
postala tradicionalen način sodelovanja mladine vse Jugoslavije pri izgradnji
države in nove družbe. S tem delom je mladina nadaljevala tudi v času od 1958
do 1963 in 1968 dalje.
Mladina Posavja ni zaostajala. Že v letu 1946 sodeluje
v prvi akciji pri izgradnji mladinske proge Brčko -Banoviči, pa pri obnovitvi
proge Otovac-Bubnjarci v Beli
krajini in akciji Krško polje. Leto pozneje jih srečamo na progi Šamac-Sarajevo
in ponovno na Krškem polju. Sledilo je delo na avtomobilski cesti Bratstva in
enotnosti od Ljubljane do Djevdjelije, na mladinski progi Doboj-Banja Luka, v
Novi Gorici itd. V zadnjih letih pa jih srečamo pri izgradnji objektov na Kozjanskem,
Suhi krajini in Kožbani.
Nemogoče je našteti vsega in prikazati delež mladine
pri številnih lokalnih in
krajevnih akcijah ob izgradnji cest, igrišč, itd.
Mladina Posavja je masovno sodelovala
v vseh akcijah, sestavljali so svoje brigade ali pa se povezovali z mladino Zasavskih
in Dolenjskih občin. Škoda, da niso
ohranjeni številčni podatki, ki bi lahko zgovorno pokazali, da je bila mladina
Posavja vseskozi močno zastopana.
Pri izgradnji proge Šamac-Sarajevo se je mladini
priključil tudi slikar, profesor na brežiški gimnaziji Franjo Stiplovšek. Vključil
se je v kulturniško skupino
in delal ter ustvarjal med mladimi. Na tej akciji je nastal opus skic, risb in
grafik, ki nam danes umetniško-dokumentaristično kažejo posamezne brigadirje,
delovišča in delo mladih, njih zanos in težave, s katerimi so se srečevali pri
tem prostovoljnem delu. Slikar ni imel ambicij, da bi na visokem umetniškem nivoju
obdelal vse teme. Želja mu je bila, na licu mesta upodobiti in za poznejši čas
ohraniti, tudi v tej obliki ustvarjanja, pomemben čas naše bljižnje preteklosti.
V tretjem delu prikazujemo dosedanje ustvarjalno likovno delo študenta akademije
likovnih umetnosti Alojza Konca.
Alojz Konec je rojen 13. januarja 1956 v Sevnici.
Po končani gimnaziji se je vpisal na Akademijo likovnih umetnosti v Ljubljani
in je danes študent tretjega letnika.
Konec je bil vseskozi odličen učenec, vedno je našel dovolj časa za pomoč drugim
pa še za glasbo in likovno oblikovanje: za risanje, linorez in kar je pomembno,
odlično pozna umetno-obrtno rezbarjenje. Posebno mu ugajajo slikarji: Tiepolo,
Cezanne, Modigliani, Toulouse Lautrec in Čeh Mucha. Sam pravi: "Želim ohraniti
obliko, spoznati material objekta, njegovo strukturo, njegov čar. Predvsem me
pa zanima barva kot taka, ki tam je, ki jo zaznavam, ki jo čutim."
Končevo dosedanje
delo povezuje skrbno opazovanje in filigranska izdelava. Discipliniranost, drobnost,
plahost, senzibilna nežnost rokopisa, ki se le na tej ali oni risbi
sprosti, zgovorno govori, da je Končeva duševnost specifična. Delo, ki ga kaže
ta razstava in Končev izbor slikarjev, njihovo delo in življenje, dovolita poznavalcem
slikarstva slutiti Končevo notranjost, njegove dileme. Sodobnost, ki je brez
občutka za obzirnost in resnično intimo, v želji za kolor-televizijsko pisanostjo
često rani občutljivega...
Ta in oni list nosi sporočilo skrajno napete pristnosti
mlade duševnosti, ki
hrepeni, dvomi in se bori z iskanji in življenjem. |
| |
Posavski muzej Brežice,
april 1977 (prof. Marjan Gregorič -
uvod, prof. Miroslav
Kugler, akad.slik. - o avtorju) |
| |
| |
| |
|
|
|