| |
 |
| |
 |
| |
Veš, kaj teče
po mojih zilah?
Čokolada in ti.
|
| |
SAMOČRNINA
ODMEVVMOJIGLAVI
SAMOPRAZNINA
|
|
| |
| |
 |
| |
| |
| |
| |
| |
Barvno presijana Končeva narava
Alojz Konec je občutljiv slikar barve in svetlobe, ki iz oblik poimpresionistične
dediščine ustvarja novo, poetično krhko interpretacijo življenskih lepot. Dojema
jih z življensko radostjo in estetskim smislom za barvitost in utripanje ter
harmoniziranje svetlobno - barvnih razmerij. Kar vnaša v navzven temperamentno,
širokopotezno ali drobničasto, migetajoče sugerirane barvne sestave veliko lahkotnost
in krhkost, v kateri lahko dojemamo subtilno prestrežen utrip naravnega in predmetnega
življenja.
Naj gre za barvno poudarjeno snovnost ali dematerializacijo, povsod
obvladuje njegove slike svetlobna presijanost, ki raztaplja motive v krhko razkrojen
ali
na barvni ploskvi zračno utripajoč učinek, ki ga usklaja barvna kompozicija pikturalnih
ali svetlobnih poudarkov. Barva s svojo razporeditvijo motive kompozicijsko usmerja.
Modelira in drobno razčlenja s smislom za dinamično intenzivnost in rahločutnost,
pri čemer sodeluje neposlikana belina kot utripajoča zračna svetloba. Razkrojene
forme pa tako notranje življenje slik le živahno dopolnjujejo ali povezujejo
v slikoviti celoto.
Take težnje izpričujejo slikarjevi akvareli. Kot iz šibja
natrganih črt drhteča pokrajinska olja z vejevnato prepreženimi ali vodnimi motivi
in do skrajnosti
razjedena. V razmrežen preplet pretanjšana slikovitost linorezov, kakršen je
motiv pobočja s sevniškim gradom. Enakomerno utripajočim kot pajčevinasto razjedena
perorisba.
Pri vsem tem pa je avtor usmerjen zdaj v pleneristično občuten študij
gozdne zelenine z zamolklimi odsevi luči zdaj v sončno rumenino in kontrastne
vodne
odseve ali prelive. V tihožitjih pa posebej v intenzivno rdečino vsakdanjih predmetov.
Lesketanje fazanov ali prav zadnjem času zamolkel lesket čebule. Tako živo rdeče,
a po obliki krhke ribniške igračke, zračno razkropljene po ploskvi. Prepreženi
z lahkotnim grafičnim utripom izžarevajo skozi barvno materialnost pikturalno
intenzivnost in z razpreženo kompozicijo sugerirajo avtorjevo značilno lahkotnost;
isto velja za prt z rdeče uvezenimi ornamenti in v lesketajoč se ovoj, in spreminjajočo
se modrino papirja, zavitim sirom. Kjer gre avtorju predvsem za ritem in poseben
lesk materialnosti, ki ponekod izzveneva skoraj v vavpotičevem duhu. Takšna barvna
in svetlobna pretanjenost pa se kaže v njegovem delu od samega začetka. Saj so
tudi akademski akti hoteno stkani iz krhkost poudarjajoče natrgane in ne sklenjeno
bujne črte oziroma rafinirano in premišljeno modelirani s subtilnimi odtenki
v drobnih ploskvah malone pikčasto nanesenih barv; podobno velja za slikarjevo
likovno kontemplacijo in prosojno estetsko ubranost.
Pričujoča zbirka pa se ne
omejuje le na to slikovitost, za današnjega avtorja najznačilnejšo stopnjo, saj
sega od otroških začetkov do sedanjega časa in tako
ciklično ponazarja tako nakazano notranjo kontinuiteto, kot slikarjeva mladostna
intelektualna iskanja, ki jih v posebnem sklopu označujejo zlasti dela, nastala
v duhu dediščine konceptualizma. Takšna je akvarelna risba za slikarjev poseg
v naravi, kjer razberemo v krhki interpretaciji označeno nizanje obalnih kamnov
z vrisanimi znamenji arhaične spirale, kakršne - poleg trikotniških oblik - vključuje
avtor tudi v okvire slik; dediščina takih prijemov so tudi geometrijski posegi
belih prog ali sunkov v organsko utipajoče tkivo slike kot avtorjevega naravnega
ambienta, ki učinkujejo tudi kot notranji okviri. kompozicijski urejevalci in
duhovni usmerjevalci pogleda.
Tako zasnovana zbirka kaže avtorjeve posebnosti
in osrednje prehojene stopnje, predvsem pa izpričuje Končevo težnjo, da formulira
vsako podobo s posebnim poudarkom
in nikakor ne serijsko rutinsko. Tak slikarjev profil razkriva izrazito študijski
pristop in veliko, neposredno intuitivno predanost realnosti. Posebej vedutni
ali gozdni naravi; oboje ima svoje skrajnosti, razpete med barvnim realizmom
in konceptualnimi posegi. V splošnem pa se prežema in osredotoča v prepoznavno
osebno interpretirani zavezanosti optičnim učinkom izbranega motiva; iz nje je
nastalo tudi nekaj lepih barvno usklajenih realističnih obmorskih motivov. Izrazno
zgoščen markanten avtoportret v zrcalu. Gotovo pa je avtor ne glede na stilno
stopnjo ves čas najizrazitejši predvsem v doživljanju svetlobe in barve, kakršno
išče v slikovitoutripajočih motivih, ki se v svoji svetlobi dobesedno raztapljajo.
Pa naj oživlja barvno gmoto s slikajočimi prsti v razbrazdano otipljivo materialno
skorjo antropomorfno oživljenega krušnega hlebca ali v atmofersko trenutnost
in spremenljivost, ko z ognjevitim plesom impulzivnih gest spreminja motiv v
irealno krhkost, skozi katero slutimo poetično bogastvo, ki ga slikarjeva občutljivost
odkriva v svetlobnih studencih spreminjajoče se in v slepenju krhke luči raztopljene
narave zlasti v velikih slikah z gozdnim zatišjem doživljemo svetlobni utrip
okrog kontrastno senčenega jedra kot kuliserijo slikarju ljube krhkosti ali v
nasprotnem primeru, kjer prežarja center slike svetloba, kot nežno, barvno reducirano
in do kraja presvetljeno barvitost okrog hladno slepečega drhtenja beline, ki
učinkuje kot sama sončna luč ali vanjo pretopljen slap gozdnega studenca, kot
nemi šum življenja, ki mu slikar prisluškuje skozi barvno razigranost predmetov
in krhko migetajoč nemir svetlobno razkrojene narave.
Tako usmerjen umetnik je
v odtenkih zaznamovan z oživelimi zgodovinskimi prijemi sodobnega slikarstva
od plenerističnih pojavov dalje. Živeč v tesni povezavi
z barvito okolico v kateri samotno a živahno ustvarja, vse bolj predan njeni
slikovitosti, doživeti z občutljivo krhkostjo avtorjevega lastnega notranjega
nemira, ki si izbira motive po svoji volji in podobi.
S premišljenim izborom iz
svoje dosedanje ustvarjalnosti je akademski slikar Alojz Konec za obiskovalce
smiselno dopolnil kulturno mikavnost sevniškega gradu.
Zase pa je s tako stalno zbirko ustvaril pregled, ki seveda pri njegovih letih
še ne sme biti kakorkoli spominske narave, marveč je le mejnik ali obračun z
dosedanjim delom in lepa spodbuda za nadaljnjo ustvarjalnost. |
| |
dr. MILČEK KOMELJ
katalog ob otvoritvi
stalne zbirke na sevniškem gradu, april 1995 |
| |
| |
| |
|
|
|