| |
 |
| |
 |
| |
Odmerek nesreče
In košček potice
Kdaj je dovolj?
|
| |
Vse sveče so že
izgorele... a te še
vedno čakam.
|
|
| |
| |
Moja
dela imajo posebno identiteto. Prepoznavna so v vseh
fazah osebnega slikarskega razvoja.
Bistveno
se razlikujejo od del sodobnikov najrazličnejših kategorij.
So izrazito iskrena in posebna.
Odlikujejo jih
domiselnost,
motivna življenjskost,
barvna prefinjenost in
nemimetična rokopisnost.
Domiselnost je prisotna v izboru
motiva, odločitvi kadriranja, postavitvi in izvedbi.
Nadaljujem klasično
slikarsko tradicijo. Funkcioniram kot pralovec na posebne
likovne motive. Včasih se pripoved in izpoved na mojih
slikah celo ujameta prav na domiselnosti. Zanima me
sveža domiselnost brez ekstravagance.
Čista razumska senzacija likovnega in z njo poudarjeno
razmišljanje sta mi bila zanimanje mojega konceptualnega
obdobja sedemdesetih na osemdeseta leta. Usmeritev
sem zamenjal z barvno-tonskim realizmom osemdesetih
na devetdeseta leta. Te slikarske izkušnje pa v devetdesetih
na prva enaiindvajseta leta stopnjujem v barvitejši
realizem.
Motivna življenjskost predstavlja moj izbor
upodobljenih motivov. Odražajo sožitje z vso živo in
neživo naravo.
Variirajo od slike do slike, kakor potujem skozi svoje
življenje. Nikoli pa se docela ne ponovijo. Nosijo
kompaktne krajše pripovedi daleč stran od puhličave
serije. V vsaki je nekaj skrivnostnih misli. Nihajo
med navdušenim občudovanjem in miselno nostalgijo nad
lepoto upodobljencev. Njihov ton je vedno veder in
vzpodbujajoč.
Barvna prefinjenost so moje palete, iz
katerih gradim slike. Barve tvorijo likovno jedro mojih
slik in predstavljajo
rezultat opazovalnega principa. So tako pomembne, da
bi lahko za svet barv uvedli izraz chromasophos in
nauk chromasophia - kromazofija. Zanimajo me življenje
barv, njihova notranja sestavljenost, čistina in medsebojni
odnosi. Vse to njihovo komponiranje spominja na kemijske
procese do molekularnih spojin. Moji barvni ansambli
so zračni in sveži. Takšni so tudi zaradi aktivne bele
podloge platna, ki ga puščam vidnega in zaradi absolutne
odsotnosti črne.
Nemimetična rokopisnost so moje specifične
poteze s čopičem. Njihove sledi vlečem energično, z
zamahi,
plešoče ali drobno praskajoče. Poteze so v vlogi posamezne
slike. Poteze vlečem v sozvočju z motivom in z neposrednim
ciljem izpovedi. Dodatno poživljajo barvne odnose in
ploskev obogatijo z novim ritmom svoje mreže. Realistično
sliko abstrahirajo in impresionizirajo v samoopredeljeni
abstrahirani impresionistični realizem. |
| |
Alojz Konec / Sevnica,
19. avgusta 2006 |
| |
| |
| |
|
|
|