| |
 |
| |
 |
| |
Vdih in izdih Prva in zadnja misel Srce, ki bije za dva
|
| |
Vdih in izdih Prva in zadnja misel Srce, ki bije za dva
|
|
| |
| |

O umetnosti in njenih definicijah so že ogromno povedali
in zapisali. Dodajam le ščepec svojih pogledov nanjo
in na njeno bistvo.
Umetnost je nekaj elementarnega.
Dojemam jo kot močan sloj celokupnega bivanja. Ima
svoj pomen, svoj ustroj,
neko logiko, funkcioniranje in učinkovanja, pa ne sama
po sebi, niti ne sama zase. Vanjo moraš, na nek način,
verjeti. Po svojem početju sem se zgodaj zaupal in
predal likovni umetnosti. Pomeni mi način mojega življenja.
Odraža moj nazorski svet, kompleks moje osebnosti,
moje živetje v prostoru in času.
Zanima me predvsem
lepota kot organizem. Njen bogat ustroj navdušuje,
poživlja in vzpodbuja človeka zreti
v prihodnost. Tegobe odriva nazaj v samo vsakdanje
življenje, kjer jih je že itak dovolj, če ne že preveč.
Nima edinosti, ampak je neskončno mnogolična. Ni industrija.
Prava lepota nosi več od zgolj lepega videza površine
in več od zgolj bistroumnih idej. Samo površino z vso
natančnostjo prepuščam fotografiji, ideje so dobrodošla
osnova designa, besede pustim pedagogiki, pisanju in
komunikaciji. Ostaja mi čista podoba. Vzklije v sebi
primerni podlagi, raste, cveti in obrodi kot različne
rastline. Ko dozori, pa učinkuje kot oseba z vsemi
dobrimi in slabimi lastnostmi. Potrebuje našo pozornost
in ljubezen. Njena polnokrvna lepota žari karizmo v
svojem pojavnem jeziku barv, svetlobe in oblik. Umetnik
se mora zanjo izpiliti v prefinjen sprejemnik in istočasno
močan oddajnik. Le oboje skupaj lahko tvori naboj,
ki preveva naše srečanje z umetninami. Do te umetniške
napetosti nas pripeljejo nakopičeno znanje in predhodno
delo ob osebni tenkočutnosti in energiji.
Rad bi nadaljeval
vrsto moderne klasike zadnjega stoletja, ki se ni izčrpala,
čeprav poti drugih izkazujejo dvom
v njeno kontinuiteto. Zanima me najbolje, najmočneje
in najiskreneje. Osebno prehojena pot krepkih treh
desetletij me je ob študioznem znanju usmerila v detekcijo
in razločevanje močne umetnosti na vsakem koraku. Pomembna
sta tako pripoved kot izraz, vendar morata družno zazveneti. |
| |
Alojz Konec / Sevnica,
17. avgusta 2006 |
| |
| |
| |
|
|
|